Deprecated: Function eregi() is deprecated in /store/cpanel/home/istra365/public_html/libs/mainfile.php on line 3

Deprecated: Function eregi() is deprecated in /store/cpanel/home/istra365/public_html/index.php on line 23

Deprecated: Function eregi() is deprecated in /store/cpanel/home/istra365/public_html/data/modules/index.php on line 3

Deprecated: Function eregi() is deprecated in /store/cpanel/home/istra365/public_html/data/modules/index.php on line 31
Četrta izvedba Pazibuže v smeri Ankarana
DEKANI
//
11.12.2017
//
15:54
pretežno oblačno  //  Zrak: 17°C  //  Morje: °C

Četrta izvedba Pazibuže v smeri Ankarana

Ankaran
Objavil / vir: uredništvo, PINA (vir slike: PINA)
Objavljeno: 01.11.2016 ob 10:43
Tagi: Ankaran  //  Koper  //  Pina  //  varnost  //  promet  //  cesta  //  Pazibužo  //  Bertoki  //  kolesarji  //  Bivje  //  preventiva

Kulturno izobraževalno društvo PiNA je, skupaj z informacijsko točko Europe Direct Koper - Capodistria, ob letošnjem Evropskem tednu mobilnosti organiziralo že tretjo edicijo enodnevnega terenskega posveta, imenovanega PAZIBUŽO. Namen letošnje izvedbe rekreativne kolesarske akcije je bil ugotavljanje stanja in varnosti kolesarskih poti na relaciji Koper-Ankaran.

Ob zaključku prve izvedbe dogodka PAZIBUŽO (september 2014), je skupina udeleženk in udeležencev skušala ugotoviti, ali je relacijo med Koprom in Piranom možno varno prekolesariti brez kršenja cestnoprometnih predpisov, so ugotovili, da je KOLESARSKA POVEZAVA MED KOPROM IN PIRANOM VSE PREJ KOT UREJENA IN VARNA, z izjemo nekaterih odsekov Parenzane. Največje težave so predstavljale pomanjkljive označbe o poteku kolesarske poti, zlasti v križiščih znotraj naselij, večkrat slepo zaključene kolesarske steze in neprimerno vzdrževane poti. V drugi ediciji (september 2015) so isto traso ponovno preverili ter z udeleženkami in udeleženci že drugič prišli do skupne ugotovitve, da bi kolesarska povezava med Koprom in Piranom lahko bila veliko varnejša in prijetnejša.

Tokrat so se udeleženci podali na pot od KOPRA do ANKARANA. Dogodek je vodil Gregor Sotlar (PiNA), popise predlogov in komentarjev je zbrala in pregledala Ema Weixler (PiNA), Neža Flajs, turno kolesarska vodnica, pa jih je oblikovala v končno poročilo v obliki »Analize stanja kolesarskih poti KOPER–ANKARAN 2016«. Z akcijo so želeli prispevati k primernejši ureditvi kolesarskih poti v slovenski Istri, ki bi zagotavljala večjo varnost in zadovoljstvo kolesark/-jev in drugih uporabnic/-kov teh površin, ter opozoriti na pomen okolju prijazne in trajnostne mobilnosti. Tako kot na prejšnjih izvedbah je bila tudi tokrat izbira trase prepuščena udeleženkam/-cem. Sicer je bila vožnja sprva načrtovana le v eno smer (od Kopra do Ankarana), vendar so  kolesarji prišli do enotne odločitve, da se ob povratku podajo še prek bertoškega odseka Parenzane.

 Ugotovili so, da:

 -          je povezava med Koprom in Ankaranom za kolesarjenje precej dobro urejena, vendar je še zmeraj kar nekaj odsekov, kjer je kolesarska steza prekinjena ali poteka po neprimerno tlakovani površini. Slabo so urejene tudi nekateri novejši asfaltirani deli, kjer največjo težavo predstavlja zastajanje vode, raznovrstni in neprimerno postavljeni količki ter podobne ovire, ki naj bi služile varnosti kolesarjev, vendar pogosto opravljajo prav nasprotno funkcijo.

-          so neprimerno izvedeni mnogi ivojski prehodi s cestišča na kolesarsko stezo ali pločnik, ki od kolesarke/-ja zahtevajo znatno znižanje hitrosti in spremembo smeri vožnje (bolj pravokotna na prehod), sicer bi jo/ga zaradi višinske razlike prehoda lahko spodneslo.

-          bi bilo potrebno urediti povezano kolesarsko stezo po celotni obali, od Dragonje do Debelega rtiča in dalje do Milj ter jo povezati s Parenzano, sicer pa bi bilo za spodbujanje dnevnih migrantk in migrantov smiselno urediti kolesarske steze vsaj v zaledju obalnih mest.

-          tudi na poti od Kopra do Ankarana ob glavni kolesarski povezavi ni javnega dostopa do pitne vode in predlagali dve možni lokaciji za tako ureditev v povezavi s počivališči

-          predlagali so tudi ureditev parkirišč za kolesa, po možnosti varovana in plačljiva (po zgledu mariborskega Kolodvora), sploh v središčih večjih naselij.

-          je najbolj neurejen makadamski odsek mimo Luke Koper na Ankaranski cesti.

-          se na delu poti ob Škocjanskem zatoku širijo neprijetne vonjave, ki se širijo iz Luke Koper, zato bi bila smiselna zasaditev pasu grmovnic med kolesarsko stezo in cesto.

-          je priključitev na Jadransko cesto nevarna zaradi nepreglednosti in visokih hitrosti (omejitev hitrosti je sicer 70 km/h).

-          je krožišče pri odcepu proti Bertokom je nevarno, ker kolesar nima prednosti.

-       pri sv. Katarini ni možnosti prehoda na drugo stran ceste, hkrati pa niso urejeni nivojski prehodi na pločnik ja JZ strani ceste do naslednjega prehoda v smeri Ankarana.

-       je celotna Jadranska cesta od Bivja do Ankarana za kolesarje nevarna, saj je prometno zelo obremenjena, hitrost avtomobilov pa visoka. Prostora za kolesarsko stezo je sicer dovolj, pa je kljub temu ni.

-       v središču Ankarana ni urejenih (javnih) stojal za parkiranje koles.

-       je na območju krožišča v Bertokih, kjer je kolesar/-ka primoran/-a v vožnjo po zelo prometni cesti, preden zapelje na Parenzano v smeri proti Kopru in bi zato bilo treba urediti dvosmeren prehod v krožišču in dvosmerno kolesarsko stezo ob pločniku do začetka Parenzane.

-       objekt ulične razsvetljave sredi kolesarske steze na železniški postaji ogroža kolesarje.

-       je tlak na mostu čez kanal Badaševice je v izredno slabem stanju, otežuje vožnjo in predstavlja nevarnost tudi za pešce.

-       rastje ob poti ni redno striženo in sega v prometni profil poti.

 Zaključili so, da spodbujanje kolesarjenja kot oblike mobilnosti zahteva ne le ozaveščanje ljudi, temveč tudi primerno infrastrukturo, ki bi tudi bolj ranljivim skupinam uporabnic/-kov, kot so starejši in otroci, omogočila varno vožnjo. Za to bi bilo potrebno načrtovanje in predvsem izvedba mreže povezanih kolesarskih poti, ne le na ravni posameznih občin, temveč za celotno obalno regijo, in jo povezati z nacionalnim omrežjem.

Povezana vsebina

Komentiraj

Vaš komentar:
Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.
oddaj komentar
14.11.2016 ob 23:49
0
Omejitev hitrosti na križišču med Jadransko in Železniško cesto je 50 km/h, se je pa skoraj nihče ne drži
14.11.2016 ob 23:47
0
Ob Škocjanskem zatoku se neprijetne vonjave ne širijo iz smeri Luke Koper, temveč iz nasipa neposredno ob kolesarski stezi. Tako, da bi bila zasaditev grmovnic med kolesarsko stezo in cesto nepotrebna. Nasip je namreč narejen iz odkopanega materiala nelegalne deponije v kateri so bili zakopani organski in celo zelo nevarni in toksični odpadki. Ta nelegalna deponija je pa ležala samo čez štiripasovnico, nasproti obstoječega in smrdljivega nasipa na mestu, kjer je sedaj parkirišče za avtomobile
1

Napoved za Istro

  • Pon
    9 // 16
  • Tor
    15 // 11
  • Sre
    8 // 11

Zadnje dodano

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o možnih nastavitvah piškotkov

O piškotkih

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o možnih nastavitvah piškotkov

Sejni piškotki

To so piškotki, ki so potrebni za delovanje spletnega mesta.
'ngnSession' - glavni piškotek, ki vzdržuje sejo in se izbriše s potekom seje. Seja privzeto poteče po 2 urah
'OAID' - piškotek potreben za namene oglaševanja, ne shranjujemo nikakoršnih podatkov. Potreben je za preprečevanje podvojenih klikov ter dvojnega prikazovanja. Poteče po 1letu.
'ngnCookies' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede piškotkov
'ngnFacebook' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Facebook piškotkov
'ngnTwitter' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Twitter piškotkov
'ngnGoogle' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Google piškotkov


Več o piškotkih


 Dovoljeno

Facebook piškotki

Piškotki za Facebook vtičnike, ki med drugim vključujejo gumb 'Všeč mi je' in možnost komentiranja izdelkov in novic. Piškotek za to storitev nastavi facebook.com v primeru, da ste to stran že kdaj prej obiskali in poteče v 2 letih.


 Dovoljeno

Twitter piškotki

Piškotki za Twitter vtičnike, ki med drugim vključujejo gumb 'Tweet' in možnost prikazovanja povezanih tweetov. Piškotek za to storitev nastavi twitter.com v primeru, da ste to stran že kdaj prej obiskali in poteče v 2 letih.


 Dovoljeno

Google piškotki

Vtičniki za Google+ platformo, ki vključuje +1 gumb. Piškotek za to storitev poteče po 6 mesecih.


 Dovoljeno