Ko sem se vselila v staro mestno stanovanje, sem bila navdušena nad visokimi stropi, lesenim podom in velikimi okni. Manj navdušena pa sem bila nad dejstvom, da so bili radiatorji iz drugega časa – stari, rjavi in komaj topli. Prvo zimo sem preživela zavita v odeje, z grelno blazino na nogah in čajem, ki se je prehitro ohladil.
Nekega dne sem se odločila, da stvar vzamem v svoje roke. Poklicala sem mojstra, ki je najprej odzračil sistem. Takrat sem prvič slišala, da radiatorji ne grejejo pravilno, če se v njih nabere zrak. Ko je ventil zapiskal in je po ceveh zašumela topla voda, sem občutila tisto prijetno toploto, ki sem jo tako pogrešala.
Naslednje leto sem šla še korak dlje – zamenjala sem vse stare radiatorje z novimi. Izbrala sem sodobne, ravne modele, ki so se lepo ujeli z mojim minimalnim slogom. Prvi večer, ko sem jih vključila, sem komaj verjela, kako hitro se je ogrela soba. Novi radiatorji so delovali tiho, enakomerno in porabili manj energije.
Sčasoma sem ugotovila, da toplina ni samo fizična. Ko pride jesen in prvič zavrtim termostat, me preplavi občutek domačnosti. Radiatorji niso več le kovinske naprave pod oknom – so del mojega vsakdana. Ko jih zjutraj začutim ob dotiku, me spomnijo, da sem doma, na varnem.
Najbolj zanimivo je, da sem o njih začela razmišljati šele, ko jih ni bilo več samoumevno. Tisti trenutek, ko ti je spet toplo, ko lahko sediš ob oknu in gledaš snežinke, ne da bi te zeblo, je nekaj, kar resnično ceniš.
Zdaj jih redno čistim, odzračujem in pazim, da niso prekriti z zavesami. Ugotovila sem, da skrb za radiatorje ni le tehnično opravilo, ampak način, kako skrbiš za svoj dom.
Danes, ko slišim tisti znani šum tople vode v ceveh, se nasmehnem. Radiatorji niso več le del ogrevanja, so del moje zgodbe o tem, kaj pomeni udobje, toplina in občutek doma.…