Že skoraj celotno svoje življenje, praktično od kar sem bil v prvemu razredu osnovne šole, sem se ukvarjal z gasilstvom. Od začetka pa so bile to zgolj gasilske vaje kot pionir in pa mladinec, kjer sem se naučil osnovnih veščin gasilstva in vse do pripravništva. Ko pa sem bil zadosti star, da postanem pripravnik, pa me je gasilstvo začelo še toliko bolj zanimati.
Zato pa sem se odločil, da bom opravil nekaj izpitov, ki bi mi bodo omogočali, da se bom lahko z prostovoljnim gasilstvom ukvarjal nekoliko bolj resno. Zato pa sem najprej opravil izpit za operativnega gasilca in pa za dihalca. S tem pa me je nato lahko čakala kakšna gasilska intervencija. O temu pa sem že zelo dolgo sanjal, kajti gasilska intervencija bi mi omogočala, da bi res lahko začel pomagati ljudem, kar pa je ključni del gasilstva, torej pomagati takrat, ko noben drug ne mora pomagati.
Zelo dobro pa se spomnim svoje prve gasilske intervencije, s katero sem se srečal. To pa je bila gasilska intervencija, kjer smo dobili klic, ko je v kuhinji v enemu domu, zagorelo olje na plinskemu štedilniku. Ta požar pa se je zelo hitro razširil, kar pa je bilo nato kar strešno, saj je bila celotna kuhinja v plamenih, vendar pa smo na srečo prišli zadosti hitro, da se ni ta razširil še v ostale prostore.
Prav tako pa smo imeli še to srečo, da so se na srečo vsi stanovalci pravočasno evakuirali, ter nismo rabili evakuirati ali reševati nobene osebe. Nato pa sem lahko končno uporabil vso znanje, katerega sem pridobil med vsemi temi leti rednih gasilskih vaj, še v praksi. To pa je bilo kar strašljivo in pa naporno, vendar pa sem po koncu občutil zelo prijeten občutek, saj sem nekomu pomagal, kar pa mi je bilo res zelo lepo.